Oman
Oman je edina država, ki se začne na črko »o«. Že to je lahko razlog, da se odločite za obisk države, predvsem nam, ki smo malo obsedeni z zbiranjem, predalčkanjem, razvrščanjem in sploh s tem, da iščemo razlago zakaj smo šli ravno tja in ne nekam drugam. Pa je še veliko drugih razlogov zakaj ravno Oman. Je nekako geografski podaljšek Jemna, ki je zagotovo ena najlepših držav, pa blizu je Savdski Arabiji v katero je težko priti, pa manj znan je kot ostale države perzijskega zaliva, pa kljub razvitosti in odprtosti ga še vedno spremlja pridih skrivnostnosti. Pa tudi to, da so Arabci pregovorno prijazni ljudje, je lahko razlog za obisk. Tisti stereotipi o teroristih v arabskem svetu pa so tako ali tako samo v glavah ameriških butcev, predvsem tistih, ki s tem opravičujejo svojo morijo po svetu.
Za zanimivo preživljanje časa v deželi pa tudi ne zmanjka možnosti. Od čudovitih peščenih obal, žal tudi vetrovnih, do planin in kanjonov, pa odmaknjenih vasic, ki so pa že modernizirana in še kako v stiku s svetom. Ogromno je wadijev, suhih rečnih strug, ki v sušnem obdobju postrežejo z lepoto divje pokrajine in modrimi tolmuni bistre vode, v deževnem obdobju pa z silovitostjo deroče in uničujoče sile vode. Ostankov pretekle burne zgodovine je tudi dovolj v obliki gradov, ki so jih gradili razni veljaki za obrambo svojih ljudi in svojega premoženja. Vse več in več pa je tudi sodobne arhitekture v stilu sosednjih emiratov, za gradnjo katerih porušijo cele dele mest in jih ponovno pozidajo.
Dežela je sicer redko poseljena, a prijaznih in toplih ljudi je povsod dovolj. Pohlepa po denarju v stilu Egipta še ni zaznati, najboljše in najlepše je še vedno zastonj – nasmešek in prijazna beseda, več popotnik skoraj ne potrebuje.
Objavljeno: 08/03/2012 ob 12:12
Popotni cilji
Domovojevo razmišljanje o tem, da bo naslednje leto obiskal državo, ki se začne na črko K, ker je letos obiskal državo na J (vem, da ga zanima Kazahstan in je pač slučajno za Japonsko, če pa bo to Uzbekistan, pa bo pač nekaj črk preskočil), mi je dalo idejo, da tudi pri sebi naredim analizo držav in ugotovim katere so začetne črke držav, ki sem jih že obiskal in katerih še nisem. Upošteval sem slovenski zapis imen držav. Ob tem sem ugotovil, da edino na črko Ž nimamo nobenega imena države (morda bi slovenijo preimenovali v Žlehtnobaland, glede na to koliko žlehtnobe premoremo.
A
Albanija, Andora, Armenija, Avstrija, Azerbajdžan
B
Belgija, Belorusija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Burkina Faso
C
Ciper (Grški del)
Č
Češka, Črna Gora
D
Danska
E
Egipt, Estonija, Etiopija
F
Finska, Francija
G
Gambija, Grčija, Gorski Karabah, Gruzija, Gvatemala
H
Honduras, Hrvaška
I
Indija, Irska, Italija, Izrael
J
Jemen, Jordanija, Južnoafriška Republika
K
Kosovo, Kostarika, Kuba
L
Latvija, Libanon, Liechtenstein, Litva, Luxembourg
M
Madžarska, Makedonija, Malavi, Mali, Malta, Mavricius, Moldavija, Monako
N
Nemčija, Nikaragva, Nizozemska, Norveška
O
P
Palestina, Poljska
R
Romunija, Rusija
S
Salvador, San Marino, Sirija, Slovaška, Slovenija, Srbija, Severni Ciper (Turški del)
Š
Španija, Švedska, Švica
T
Tajska, Tanzanija, Transdnestrija, Tunizija, Turčija
U
Ukrajina
V
Vatikan, Velika Britanija, Venezuela
Z
Zambija, Zimbabve
V seznamu je Transdnestrija, ki je del Moldavije, a je razglasila samostojnost, ki pa jo je priznala samo Rusija. Vendar ima meje, svojo vlado, svoj denar in se požvižga na odločitve Moldavije, zato si je prislužila mesto med državami.
Enako je Gorski Karabah, da sva z Domovojem prišla tja, sva lep šla na ambasado, zaprosila za vizum in ga tudi drago plačala. Ima svoje ozemlje, svojo vlado pa še kaj takšnega. Je država ali ni? Nastane država res samo takrat, ko jo priznajo Američani?
Neizpolnjena je ostala samo še črka O. Morda tudi za to, ker obstaja samo ena država, ki se začne na O – Oman. In to bo tudi najin (moj in ženin) naslednji cilj. Vozovnice so že v predalu.
Objavljeno: 19/11/2011 ob 20:07
Malavi
Malavi je skoraj šest krat večji od Slovenije, a za afriške razmere je majhna država. Morda je to razlog, da ga velika večina popotnikov enostavno spregleda. Morda je vzrok tudi v tem, da je druga najbolj stabilna in istočasno varna država v Afriki (takoj za Bocvano) saj že dolgo ni bil zapleten v nobeno vojno. Vzrok temu je najverjetneje to, da nima rudnih bogastev in tako ni zanimiv za pohlepne zahodne civilizirance. Popotnik je tako oropan vseh tistih zgodb o svojem pogumu in svojih doživetjih v »nevarni« deželi.
Da deželo spustimo iz svojega programa potovanj po jugu Afrike, ji naredimo veliko krivico. Malavi je revna država, kjer ljudje živijo preprosto življenje v družinskih skupnostih, ki so samozadostne in si pridelajo dovolj hrane, da ne stradajo, zraven pa še ustvarijo majhne viške, ki jih prodajo na tržnicah in s tem denarjem kupijo tisto, kar ne pridelajo sami.
Do osamosvojitve leta 1964 se je dežela imenovala Njasa, isto ime pa je nosilo tudi jezero, ki je tretje največje v Afriki, dolgo 587 km in široko do 84 kilometrov in v živo zgleda kot morje, saj se jezero razteza do obzorja. Eden od turističnih centrov ob jezeru je Nkhata Bay, ki pa nima nobene podobnosti z našimi predstavami o letovišču. Je pa idealno izhodišče za safarije v nacionalni park Nyika in Vwaza. V času najinega obiska je na južni polobli vladala zima, dnevne temperature okrog 25 do 30 stopinj, nočne pa od 10 do 15 stopinj, Nyika pa leži na višini okrog 2100 metrov in spanje v šotoru je bila prava zimska izkušnja, saj je bila jutranja temperatura okrog nič stopinj. Park je velik za polovico Slovenije, zato se večini živali uspe skriti pred radovednimi turisti. Vseeno pa je lepa izkušnja videti cele črede zeber, antilop in gazel. Vwaza je v nižini in bolj močvirno ter toplo področje kjer živijo nilski konji, ki jih je prav zanimivo opazovati in poslušati pri lenarjenju v vodi. Še bolj napeto je, ko jih srečaš na kopnem in mimo tebe zgrmi tri tone mesa. So se pa sloni in leopardi uspešno razbežali po gozdu, zelene in črne mambe so se poskrile in vse te nevarne živali sva si samo živo predstavljala ponoči, kako se plazijo okrog najinega šotora in razmišljajo ali naju naj požrejo za večerjo ali za zajtrk.
Glavno mesto Lilongwe je malo večja vas, saj nima niti milijona prebivalcev. Naj se še tako trudiš, se ne moreš spomniti na niti eno turistično znamenitost. Morda je še najbolj zanimivo to, da je razdeljeno na dva dela. Stari del mesta je tipična afriška vas, blatna, umazana, hrupna, polna prodajalcev vsega mogočega, razpadajočih kombijev, ki opravljajo javni prevoz. Skozi dan so ulice polne življenja, s prvim mrakom pa so popolnoma zapuščene. Novi del mesta je poln novih in lepih vladnih poslopij, bank, diplomatskih predstavništev, sedežev svetovnih podjetij in domovanj uspešnih domačih in tujih poslovnežev.
Objavljeno: 14/10/2011 ob 18:45